SI | EN

SEJALEC

1931 | 2026

ORIGINALNI KIP
FRANCE KRALJ | 1931
tolčen baker, les

REKONSTRUKCIJA
D. DRAŽETIĆ, D. VUČKO | 2026
bron

Ko so oktobra 1931 slavnostno odprli palačo Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih uslužbencev na Gajevi, današnji Štefanovi ulici v Ljubljani, je na stavbi stal tudi 3,7 metra visok kip Sejalec. Izdelal ga je priznani slikar in kipar France Kralj, eden od vodilnih predstavnikov ekspresionizma v Sloveniji.

Sejalec je na pročelju stavbe, v kateri je bil poleg stanovanj tudi sedež finančne institucije, poosebljal idejo vlaganja in prihodnje rasti ter vizualno utelešal slovenski pregovor: ‘Kar seješ, to žanješ’.

Kip na stavbi ni stal niti deset let. Kmalu po izginotju so sledili druga svetovna vojna, okupacija Ljubljane in povojna obnova države, v teh zgodovinskih okoliščinah pa je kip postopoma tonil v pozabo.

Šele veliko desetletij pozneje, leta 2012, se je na Štefanovi 9 prvič pojavila zamisel o ponovni postavitvi kipa.

Fotografije kipa Sejalec, objavljene v reviji Arhitektura, februarja 1932 — Fotografije kipa Sejalec, objavljene v reviji Arhitektura | februar 1932. Revija je imela sedež prav v tej stavbi.

KAM IN KDAJ JE IZGINIL

Začelo se je večletno zbiranje informacij o kipu. Podatke o višini (3,7 metra) in o uporabljenem materialu (tolčen baker in les) je bilo mogoče najti v literaturi in časopisnih člankih tistega časa.

Nerazjasnjeno pa je ostajalo vprašanje njegove usode. V časopisnih člankih, strokovni literaturi in arhivskih virih odgovora ni bilo. Tudi starejši prebivalci stavbe niso imeli uporabnih informacij. Pojavljale so se napačne razlage in govorice, med drugim, da naj bi kip pretopili Italijani med okupacijo v drugi svetovni vojni.

Fotografije kipa so bile odkrite v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, v Zgodovinskem arhivu Ljubljana in v reviji Arhitektura (1932), ki je imela sedež prav v stavbi, na kateri je stal kip. Kasneje so se prav te fotografije izkazale kot ključne pri rekonstrukciji kipa.

Odločilen preobrat pri razjasnitvi usode originalnega kipa je prinesel stik z umetnikovim sinom, Zlatom Kraljem. Kot je dejal, je njegov oče eksperimentiral z materiali in očitno enega od spojev ni ustrezno izvedel. Voda je pronicala skozi spoj v bakreni oblogi, lesena konstrukcija je postopoma strohnela, kip pa naj bi padel na pločnik.

Na propad kipa se je takrat z risbo in posmehljivim verzom odzval satirični Toti list.

“Kaj to znači, Kralj France, da ti vsa umetnost mre? Lani prvi, letos drugi kip Tvoj že počiva v – trugi”
Toti list, februar 1941

V Totem listu so februarja 1941 objavili karikaturu Sejaleca — Toti list, februar 1941

Izraz ‘lani prvi’ se nanaša na Kraljev kip Kmečka mati z otrokom in kravo (Priroda), ki so ga vandali julija 1939 po kritičnem članku v časniku Jutro poškodovali in nato še polili s katranom. Iz verza je tako mogoče sklepati, da je bil Sejalec uničen leto pozneje, torej leta 1940.

Zapis je bil v Totem listu sicer objavljen 1. februarja 1941, zato obstaja tudi možnost, da je kip propadel januarja 1941. Najverjetnejše časovno okno njegovega propada je torej obdobje med koncem leta 1940 in koncem januarja 1941.

Sejalec je tako na stavbi stal le devet let.

VRNITEV SEJALCA

Leta 2012 se je prvič pojavila zamisel o izdelavi novega kipa. Vzporedno z iskanjem informacij o izvirnem kipu je ideja postopoma prehajala v resen projekt.

Od leta 2018 naprej so se začeli tudi formalni postopki; priprava prošenj, pobud, usklajevanje z lastniki stanovanj, pogovori z Zavodom za varstvo kulturne dediščine ter iskanje podpore pri Komisiji za postavitev javnih spomenikov in obeležij v Mestni občini Ljubljana.

Komisija je vrnitev kipa na stavbo podprla, odprto pa je ostalo vprašanje financiranja. Konec leta 2022 je bil dosežen dogovor, da del stroškov ponovne postavitve prevzamejo lastniki stanovanj, del pa donatorji, pri čemer je pomagala Mestna občina Ljubljana.

Dediči Franceta Kralja so bili vrnitvi Sejalca na stavbo naklonjeni in so jo podprli.

Izdelavo kipa sta prevzela nadarjena kiparja Denis Dražetić in Denis Vučko, študenta Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), pod mentorstvom profesorja Matjaža Počivavška. Profesor Počivavšek je bil velik zagovornik projekta in je močno pripomogel k njegovi končni uresničitvi. V zadnji fazi se je kot mentor priključil še profesor Metod Frlic.

Dražetić in Vučko sta že imela izkušnje z rekonstrukcijami kipov. Po ohranjenih fotografijah sta med drugim izdelala repliko Kopalke Franceta Goršeta, ki znova stoji nad vhodom prenovljenega kopališča Ilirija. Ustvarila sta tudi kopijo kipa dr. Eda Šlajmerja, delo kiparja Zdenka Kalina pred ljubljanskim kliničnim centrom, ter repliko fontane Fitoliti kiparja Vojka Štuheca v Mariboru.

Končan kip Sejalec v glini — Končan kip v glini, maj 2024 | avtorja Denis Vučko in Denis Dražetić | Foto: Denis Vučko

Sprva je bilo predvideno, da bo kip zaradi nižjih stroškov izdelan iz umetnih materialov. Postopoma pa se je izkazalo, da ni zanesljivih podatkov o dolgoročni obstojnosti tovrstnih materialov na prostem. Ocene trajnosti so se gibale med petnajstimi in petdesetimi leti, kar je za takšen projekt občutno premalo.

Zato je bila sprejeta odločitev, da se kip izdela v bronu, ki je veliko obstojnejši, a tudi precej dražji.

Dosežen je bil nov dogovor z ljubljansko komisijo za spomenike in z lastniki stanovanj, podporo pa je zagotovila tudi družinska livarna Livartis.

Dražetić in Vučko sta kip v letu 2024 izdelala v glini, in sicer v ateljejih ALUO na Svetčevi ulici v Ljubljani, kjer je strop dovolj visok, da je omogočal izdelavo 3,7 metra visokega kipa.

Maja 2024 je bil Sejalec v glini dokončan. Delavci Livartisa pod vodstvom direktorja Jurija Kamška so v ateljeju izdelali kalupe, ki so jih nato odpeljali v livarno. Tam je sledilo postopno ulivanje posameznih delov v bron. Delo je bilo končano junija 2026.

SLAVNOSTNA OTVORITEV

Slavnostna otvoritev je potekala v nedeljo, 14. 6. 2026. Že dan pred tem, ko so kip iz livarne pripeljali na Štefanovo, so se pred hišo zbrali številni prebivalci hiše in ostali sosedje iz bližnjih hiš in opazovali vrnitev kipa, ki ga na stavbi ni bilo kar 85 let.

Na otvoritvi se je zbralo okoli 120 ljudi iz vse soseske in širše. Prevladovalo je splošno navdušenje nad Sejalcem | Foto: Erik Nik Neubauer

Dogajanje se je na dan otvoritve ob 11. uri začelo s pogovorom o Sejalcu in Francetu Kralju, na katerem so sodelovali red. prof. ALUO v pokoju in mentor kiparjema Matjaž Počivavšek, umetnostni zgodovinar dr. Andrej Smrekar ter pobudnik ponovne postavitve kipa Vid Libnik. Pogovor je vodil prebivalec hiše in velik podpornik vrnitve Sejalca, dramski igralec Branko Jordan, ki je povezoval tudi slavnostno otvoritev. Dvorana četrtne skupnosti na Štefanovi 11 je bila premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti pogovora.

Opoldne je nato je ob zvokih policijskega orkestra sledila otvoritev. Prišlo je okoli 120 ljudi. Zbrani so bili navdušeni nad kipom. Po nagovorih Libnika in Počivavška je sledilo druženje pod Sejalcem, ki je postal element povezovanja vseh prebivalcev soseske.